O meni:

Sem še relativno mlad (v '30 letih) inženir informatike iz Ljubljane. Teme, ki me najbolj zanimajo: dogodki po svetu (novice, politika), zgodovina, znanost (sploh vesolje)

Glede igric in mojega problema z njimi

Ponovno pozdravljeni. V četrti objavi po vrsti bom čisto na kratko opisal recimo temu “problem”, ki ga imam zadnje čase pri igranju računalniških igric. Stvar je sicer prišla že tako daleč, da mi omenjene težave bolj kot ne preprečujejo normalno igranje PC igric (oziroma mi preprečujejo uživanje ob igranju le-teh) in jih zato, razen redkih izjem seveda, skorajda več ne igram.

Vsa stvar je v tem, da sem kar naenkrat začel igrati na tak način (seveda predvsem FRP/RPG-je), da sem vedno hotel odigrati določen “level”, priti skozi določen predel v igrici, premagati (torej ubiti/pretepsti) nasprotnika in tako dalje, na kar se je dalo optimalen način; jah, najbrž se sedaj sprašujete kaj to sploh pomeni?? Nič, pomeni preprosto to, da sem recimo hotel priti skozi določen del, ne da bi izgubil karkoli “shielding-a” (oziroma “energy-ja”), ne da bi mi bilo treba uporabiti kakšen “life pack”, na koncu me je motilo že to, če sem po nepotrebnem izstrelil preveč nabojev. Torej vidite, ne to, da bi izgubil čimmanj “shielding-a” in ostalega, ne, zadovljen nisem bil že v primeru, če sem ga samo malo po nepotrebnem potrošil. To seveda v realnosti pomeni stalne “quick save” in “quick load”, torej stalno vračanje na že odigrana mesta, stalno bojevanje z že premaganimi nasprotniki, ponovitve pogovorov, da bi videl, katera vprašanja/odgovori se najbolj splačajo (torej kateri prinesejo največ “experience” točk) itd. itd.

No, seveda obstaja čisto racionalna razlaga za vse to (vsaj na začetku sem to tako “opravičeval”): včasih, torej pri nekaterih igricah je tako “varčevanje” še kako pomembno (ali skoraj nujno), saj moraš imeti za zaključek igre oz. za zadnjega “boss-a”, prihranjene čimveč energije in ostalega. Samo kaj, ko sem potem ugotovil, da v 90% primerov to na konce sploh ni bilo potrebno in sem tako končeval igrice s polnimi saržerji nabojev, s kupom neuporabljenih “life pack-ov” itd.

Tako mi preostajajo samo takšne igre, pri katerih na ta način sploh ni mogoče igrati (razne simulacije voženj itd.), ali pa igranje “online” in v skupinah, kjer ti drugi tega ne bi pustili, oz. se tudi dejansko ne da tako igrati.

P.S. – Vam pa tudi toplo priporočam ogled “My “personal problem” with playing computer games“: http://episteme.arstechnica.com/…/166002921831 diskusije (v angleščini sicer), ki sem ga odprl na mojem priljubljenem spletnem forumu na znanem spletnem mestu za računalniške entuziaste izvirno imenovanem Ars Technica: http://arstechnica.com. Sam “thread” oz. po slovensko “diskusija” pa je dolg/dolga kar celi dve strani, ker se je na koncu razvila kar zanimiva debata o vsem skupaj.

Pa lep pozdrav, Tadej

Advertisements


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s