O meni:

Sem še relativno mlad (v '30 letih) inženir informatike iz Ljubljane. Teme, ki me najbolj zanimajo: dogodki po svetu (novice, politika), zgodovina, znanost (sploh vesolje)

Navdušenost nad vlaki, železnico itd.

Kot sem povedal že v “Excerpt-u” od te objave, sem imel samo idejo zanjo že kar nekaj časa zapisano v mojem glavnem Sopca “to-do” fajlu, danes pa sem se tako odločil, da jo končno izkoristim/ubesedim; malo zato, ker trenutno nimam nič drugega za povedati, malo pa zato, ker ta konkretna objava zahteva najmanj pisanja. No, sicer je res, da imam še kup ostalih takih idej (veliko od njih celo že med 50 in 90% napisanih), a se mi je ta nekako zdela najbolj primerna za današnji pusti in mračni nedeljski večer.

Na kratko bom torej malo opisal moje osebno (in pa tudi prijateljevo) navdušenje nad vlaki in železnico, ki traja takorekoč že od zgodnjega otroštva. Aja, o katerem prijatelju sploh govorim?? Govorim o prijatelju z imenom Boris (isto seveda doma iz Rožne Doline), za katerega lahko po mojem brez problema rečem, da je nedvomno moj najboljši prijatelj, saj se poznava (in tudi druživa) že od vrtca dalje. Pa da nadaljujem, v bistvu ne vem čisto točno kdaj in kako natančno se je vse to začelo (mogoče kot posledica sestavljanja lego-kock, hehe), vem pa, da kot rečeno, že zelo zgodaj. Najbrž je šlo za otroško fascinacijo z velikimi in težkimi stroji (vsaj zdaj gre sigurno za to) in pa za potencialno verjetnost, da bova ob progi naletela na človeška trupla (najina druga fascinacija – 🙂 , ne sprašujte zakaj in kako je do tega prišlo, ker po pravici povedano ne vem. /INSERT: hmmm, mogoče pa je vsaj pri meni krivec kultni film “Stand by me“), ali bolje, njihove ostanke. Urghhh, dosedaj sva resda večinoma naletela samo na živalska trupla, parkrat pa vseeno tudi na človeška; nazadnje na kar nekaj notranjih organov od neke ženske (ki je po vsej verjetnosti naredila samomor) kakšnega pol leta nazaj na progi blizu gostilne Marn v Rožni Dolini.

To najino navdušenje nad vlaki in železnico pa predvsem vključuje dolge sprehode po progi od recimo Tivolija ali viške gimnazije proti Dolgem mostu (ali še dlje do Brezovice), ali v obratni smeri proti železniški postaji in naprej proti Mostam, potem poznavanje železniške prometne signalizacije, vrst lokomotiv in tako naprej. Zadnja leta se na te ture seveda vedno odpraviva z mojo ljubo psico imenovano Arika; bajdvej, njen namerevam v bližnji prihodnosti posvetiti eno celo objavo. S sabo ponavadi tudi vzameva baterije in zaščitne/odsevajoče obleke (ki sem jih enkrat jaz ukradel na nekem gasilskem sejmu v Kranju, kamor me je tudi zvabil Boris; seveda pa bi lahko sedaj nosila kar čisto ta prave Borisove reševalne obleke z napisom “Reševalec”), pri vsem skupaj pa nama je vedno v veliko veselje, ko folk ne ve kaj naj si misli o naju (za te primere sva si celo spomnila eno tako “samomorisko pesmico” – 😉 , hehe), ko naju vidi, ko kar tako brezskrbno ob polnoči marširava po progi. Ja, se razume, da so ti sprehodi še najbolj “čarobni” ponoči, ko recimo tudi prepoznava (po lučeh) vrsto lokomotive že na več kot kilometer razdalje.

/DODATEK: Aja pa še ena interna “družinska” fora: moj fotr vedno, ko damo Ariki kakšno posebno meso za jesti “… a je Arika jelena papala” (če dobi jelena) itd., no, potem pa je spomnil, da bo lahko, ko bova enkrat z Borisom odkrila truplo in bo Arika pojedla malo mesa z njega, podobno rekel: “… a je Arika človeka papala“, hehe.

Za konec pa da ne pozabim, eno tako res noro mesto za ogled starih lokomotiv (in raznih ostalih z železnico povezanih inventarja oz. “rekvizitov”) je takoimenovana “Rotunda” v Šiški blizu Pivovarne Union; tam je sedaj mimogrede tudi železniški muzej.

/OPOMBA: V originalu sem tole zadevo objavil 10.12.2006 z naslovom “Moje navdušenje nad vlaki in železnico“, a sem potem naknadno ugotovil (ko sem se že diskonektal z WWW-ja), da je začetek naslova preveč podoben naslovu zadnje/prejšnje objave “Moje novo pismo bralcev za Delovo SP” (pač, ena mojih privatnih obsesij); natančneje prva beseda je bila v obeh primerih “moj” (“Moje” oz. “Moja”), tako da sem se jo odločil izbrisati in objaviti z novim/spremenjenim naslovom. In ker je vsem ura že odbila polnoč, ima sedaj ta objava v končni obliki datum 11.12.2006.

P.S. – In pa glede najine zgoraj omenjene fascinacije s trupli mogoče še tole: Boris je vse to vzel celo tako resno (errr, to “navdušenje”, če se lahko tako izrazim, gulp), da je šel na srednjo Zdravstveno šolo (nekaj časa sva bila celo skupaj na Šubičevi) in je sedaj že zelo izkušen tehnik in zadnje dve leti tudi uspešno vozi rešilni avto.

Pozdrave, Tadej

Advertisements

3 komentarji on “Navdušenost nad vlaki, železnico itd.”

  1. […] Sedaj, glede na to, da se sam dobro spoznam na vlak kot prometno sredstvo, s tem mislim na to po katerem tiru vozi, kaj pomeni določena barva na semaforju itd. (glej tudi semle “Navdušenost nad vlaki, železnico itd.“: http://tadej.sopca.com/…/…vlaki-zeleznico-itd, kjer sem na kratko opisal moje in prijateljevo navdušenje nad vlaki/železnico, ki traja že od zgodnjega otroštva), pa sem potem, ko je mimo pripeljal še en vlak in to po desnem tiru, pa sem takoj posumil, da je nekaj narobe. Tako sem odšel z Ariko do postaje (tako kot vsako jutro) in sem videl stoječi vlak, na koncu postaje pa grupo ljudi. Potem sem se po cesti odpravil proti njim, vseeno pa še nisem bil prepričan, za kaj gre. Od daleč sem kmalu zagledal “kiblo” (tako sem vedel, a so tista gruča policisti), kasneje pa sem opazil tudi policijski trak, ki so ga razpeli preko vstopne poti na postajo. […]


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s