O meni:

Sem še relativno mlad (v '30 letih) inženir informatike iz Ljubljane. Teme, ki me najbolj zanimajo: dogodki po svetu (novice, politika), zgodovina, znanost (sploh vesolje)

Ta petek mi kriminalisti grozili z nasiljem

Jah, ta petek se mi je dogodila neka resnično neprijetna stvar. Namreč, med postopkom zaradi moje domnevne posesti nedovoljenih substanc so mi (in to še posebej poudarjam) čisto brez razloga bežigrajski kriminalisti grozili z nasiljem, v smislu, citiram: “Kaj se res zajebavaš z nami, a te počim? Ali res hočeš da te počim??!” (glej tudi spodaj), me šikanirali in podobno, pač, ker očitno po njihovo nisem zadovoljivo “sodeloval” z njimi. Jaz pa sem pač tak, da me take stvari, pač, še posebej zato, ker je ena mojih glavnih “življenskih filozofij” (če smem temu tako reči), nenasilje, izredno pretresejo in prizadanejo, zato sem tudi napisal dolgo in podrobno pritožbo na MNZ, poleg le-te pa jim poslal še en dodaten dopis, v katerem se sprašujem glede smiselnosti instituta pritožbe zoper ravnanje oziroma postopanje policistov. Sedaj, sama pritožba in dopis sta kot rečeno predolga, da bi ju kopiral semle v objavo (pa tudi ne vem, če to smem, glede na to, da postopek še teče oz. se sploh še ni začel), tako bom s svojimi besedami obnovil nekaj po mojem mnenju najpomembnejših reči iz njiju. Kar se samega postopka tiče si preberite prvih pet odstavkov spodaj (pod točko “1.”), bolj pa se bom posvetil nesmiselnosti instituta pritožbe kot takega.

1. V petek 27.7.2007 so me v Zupančičevi Jami v Ljubljani ustavili kriminalisti zaradi domnevne posesti nedovoljenih substanc in že kar takoj med postopkom so mi začeli agresivno napadati (v stilu: “Pa kaj nas zajebavaš, ali kaj? Ali bi res rad najebal, a te počim?!?“), ko sem npr. na vprašanje kaj delam za Bežigradom pač odgovoril, da se malo naokoli peljem s kolesom. Čeprav me je vse to seveda zmedlo in presenetilo sem vseeno odvrnil v smislu: “Dvomim, da boste to naredili kar tako pred vsemi temi ljudmi…“, eden on njih pa je odvrnil: “Pa saj te bomo itak s sabo na postajo odpeljali…“. Ko sem mu na to odvrnil: “Kaj pa to, da mi sedaj grozite, kaj pa če vas prijavim??!“, je eden od njih z nasmehom na ustih odgovoril z značilnim: “Ja kaj pa boš, saj mi smo itak trije, ti pa en sam!!!“. Poleg tega moram omeniti tudi to, da je eden od njih vzel v roke moj GSM telefon in začel brskati po njem; predvidevam, da je gledal po t.i. “imeniku” oz. zadnje klicane številke. Ko sem ga vprašal, če sploh sme to delati in naj prosim takoj neha, je stopil proti meni in spet zagrozil: “Pa kaj si pameten, a bi res rad do konca najebal?” (oz. nekaj v tem smislu), ni pa prenehal z samim brskanjem po telefonu.Tako da sem se poleg glede groženj z nasiljem v pritožbi pritožil tudi glede tega konkretnega ravnanja, kajti kolikor sem se uspel pozanimati, tega nikakor ne bi smel narediti.

No in tako je potem prišlo do tega, da mi je že bolj proti koncu vsega skupaj eden od njih zabrusil, citiram: “Ej a veš, da mi greš vedno bolj na kurac!!” (kot rečeno, očitno zaradi nezadovoljivega “sodeloval” z njimi iz moje strani), jaz pa sem mu odvrnil: “Ja no, ti pa meni…” (in pri tem pazil, da ne bi tudi jaz uporabil iste grde besede; to pa je bil tudi edini primer, ko sem enega od njih tikal, ne vikal), kar pa je bila zanj kaplja čez rob. Rekel je nekako: “Kaj si mi rekel??!” (še enkrat, ne glede na to, da nisem niti ponovil z istimi besedami tega, kar je itak on meni prvi rekel) in prišel grozeče čisto blizu do mene, rekel nekako: “Sedaj boš pa videl, položi kolo na tla in stopi stran…“, se ozrl okoli in se očitno pripravil na to, da me bo udaril (vsaj zgledalo je čisto tako), takrat pa mu je eden od drugih dveh, ki se je tudi oziral okoli, rekel: “Ne sedaj, raje počakaj še malo…“, pač, ravno takrat je bilo v bližini kar nekaj ljudi. No kakorkoli, v tistem trenutku sem dejansko mislil, da me bodo odpeljali za bližnjo garažo (ali pa kar tam pričo ljudi) in me pretepli in prepričan sem, da bi tudi me, če ne bi bilo ravno takrat v okolici veliko ljudi in če bi bil samo še malo bolj “pameten”, kot temu, če nekdo pozna svoje pravice in zastavlja njim neprijetna vprašanja, navadno pravijo policisti. Dejansko me je bilo v tistem trenutku zelo strah in sem se nedvomno počutil ogroženega: ironično, počutil sem se ogroženega ravno od tistih, kateri naj bi nas baje varovali, zato sem se še toliko bolj brzdal, pa čeprav je bilo vse kar sem delal moja osnovna človekova pravica.

Skratka, na vsako mojo nadaljno pripombo, vprašanje glede mojih pravic (za katere sem pač mislil, da so mi v tistem trenutku kratene) in podobno sem dobil novo grožnjo, posmeh in tako naprej. Na koncu, ko je bilo že jasno, da me vendarle ne bodo odpeljali s seboj, sem se malo še pogovarjal z enim od njih (s tistim edinim, ki mi ni nič grozil in ki je bil ves čas najbolj umirjen in korekten) in sem ga direktno vprašal, ali je to normalno oz. ustaljena praksa, da tako grozijo ljudem in če se mu to zdi prav. In mi je čisto prostodušno povedal, da ja, da je to pač pri njih takorekoč “standard”. Potem sem mu rekel nekako: “Dobro, saj bi razumel, da bi to morda delali kakšnim hudim kriminalcem, morilcem, pedofilom, ampak zakaj pa meni?“, on pa mi je, kot da bi jaz moral to pač razumeti/sprejeti in kot da ga to kakorkoli opravičuje, rekel: “Ah no, on je včeraj malo preveč spil, pa ima najbrž mačka…“. Torej prepričan sem, da si z ničemer nisem “zaslužil” teh groženj (komu pa v bistvu človek škoduje npr. s kajenjem trave, poleg samemu sebi?? Dilal pa jaz osebno nikoli v življenju nisem…), če pustimo seveda ob strani to, da si pravzaprav nihče tega ne zasluži in da tako postopanje (te njihove “metode dela”) ni v skladu z zakonom.

Kakšne pol ure po tem sem še vedno razburjen klical na Policijsko postajo Bežigrad in policista, ki se je oglasil, vprašal nekako takole: “Gospod, kličem samo zato, ker me zanima, ali je to standarden postopek, oz. ali je ustaljena praksa, da človeku kriminalisti med postopkom grozijo, da ga bodo pretepli? Kajti meni se je to namreč ravnokar zgodilo!! Mislim, vprašal bi vas rad, kaj lahko jaz naredim, če se mi je to zgodilo? Hočem reči, ali mislite, da naj napišem pritožbo, ali kaj takega???!” On pa je odvrnil: “Jah, ne vem kaj bi pravzaprav radi dosegli, oz. ali bi lahko kaj dosegli…” Jaz pa sem nadaljeval z: “Ja, saj ravno to je to, oni so bili namreč trije, jaz pa čisto sam.” Nakar mi on reče: “Ja, saj to vam hočem reči…“, jaz pa samo še rečem: “Počakajte, kaj ste rekli? Ali mislite reči to, da vi policisti itak držite skupaj in da tako ali tako ne morem nič doseči?” In na moje veliko presenečenje mi on z nekakšno ironijo in skoraj s posmehom v glasu odvrne dobesedno: “Ja, nekako tako…” Tako sem se lahko samo še poslovil in rekel: “Prav res ne morem verjeti, da mi še vi to tako direktno rekli“, jasno pač, da me je ta njegova “odkritost” izjemno presenetila!!

Omenil pa bi tudi to, da sem enkrat že bil v podobni situaciji, ko so kriminalisti že pred več leti pri mojem prijatelju v avtu (jaz sem se s še z nekim drugim prijateljem samo peljal zraven, nisva pa z travo imela nič) našli marihuano, tekom postopka pa so meni, podobno kot ta petek, grozili z nasiljem, če se prav spomnim v smislu: “A bi rad fasal, da mi boš takoj tiho! No, še kaj reči pa jih boš dobil!!“. Jaz sem takrat namreč (spet, če se prav spomnim, je že dolgo tega), trdil, da imam vso pravico govoriti ipd. Naj pa poudarim, da nisem nikakršen “zdrahar”, ki bi povsod iskal težave, ali kaj takega, ne, šlo je samo za odgovor na nesramnosti iz njihove strani in za koriščenje mojih osnovnih pravic, torej v tem primeru pravice govora. Če se prav spomnim, sem takrat enega od kriminalistov samo vprašal (vse to je sicer podrobno opisano v sami pritožbi, katero sem takoj zatem že kar tam na Policijski postaji Vič), ali je bilo res nujno, da nas je moral vse tako močno brcniti v noge, čeprav je bilo več kot jasno, da se ne upiramo in da ne mislimo zbežati. Prav tako sem že pred leti oddal tudi neko drugo pritožbo, v tem primeru sicer ne zaradi groženj z nasiljem in ne čez kriminaliste, ampak uniformirane policiste in sem bil potem čez kakšno leto celo res klican na pogovor h komandirju Policijske postaje Fužine. A kaj, ko pa me je on v bistvu samo hotel prepričati, naj odstopim od pritožbe, seveda v primeru, če se mi bodo ti policisti opravičili. Tega pa jasno nisem storil, ker so se mi skoraj 100% prav isti policisti (ki so najbrž čakali, da jih komandir pokliče k nama v sobo), ko sem pri vhodu povedal kdo sem in zakaj sem prišel, posmehovali v smislu: “Aha, ti si tisti Peršič, ki si prišel na razgovor zaradi pritožbe, hehe…“. Torej je bilo popolnoma jasno, da kakršnokoli njihovo opravičilo nikakor ne bi bilo iskreno, drugače bi ga bil celo pripravljen sprejeti in pozabiti na vse skupaj. Naj pa dodam še to, da sva pa drugače imela s komandirjem (ki je bil izredno prijazen, razumevajoč in človeški), zanimiv in prijeten skoraj enourni pogovor, tudi o čisto življenskih stvareh. Kakorkoli, kar hočem povedati je to, da do danes nisem na nobeno od teh pritožb dobil nikakršnega odgovora, vsaj npr. obvestila, da je bila konkretna pritožba zavrnjena. Poudarjam pa, da pa je v veliki večini pri teh pritožbah šlo za njihovo postopanje med legitimiranjem (npr. pri t.i. “motenju javnega reda in miru”, ko smo ga še v gimnaziji s sošolci ponoči pili in kadili v kakšnem vrtcu itd.), nikoli za nič hujšega, ali povezanega recimo s kaznivim dejanjem.

/DODATEK: Če bi se kaj takega kdaj zgodilo tudi komu od vas, dodajam sem tudi nekaj relevantnih linkov na MNZ spletnem mestu. Najprej je tu nekakšna uvodna stran kar se tiče pritožb “Reševanje pritožb zoper policiste“: http://www.mnz.gov.si/…id=4178%20, potem pa kar po vrsti še strani “Kam in kako se lahko pritožite zoper dejanja policistov“: http://www.mnz.gov.si/…/…zoper_dejanja_policistov, “Pritožba“: http://www.mnz.gov.si/…/pritozba, “Vzorec pritožbe“: http://www.mnz.gov.si/…/vzorec_pritozbe, “Reševanje pritožbe“: http://www.mnz.gov.si/…/resevanje_pritozbe, in pa čisto za konec še link do nekega spremembe_pravilnika_pritozbe.doc .doc fajla z dne 23.12.2005.

2. Sedaj pa k bistvu celotne zadeve, namreč glede nesmiselnosti instituta pritožbe. V čem je pravzaprav smisel instituta pritožbe zoper ravnanje policistov, če v veliki večini primerov (razen recimo takrat, ko je sporno dejanje npr. posneto s kamero ali diktafonom oz. so na voljo drugi materialni dokazi, ali pa ko je bilo navzočih večje število prič) policisti oz. kriminalisti praviloma drug drugemu “krijejo hrbet” in družno trdijo, da ni nič res, kar je nekdo navedel v neki konkretni pritožbi?? Kaj nam torej preostane, ko pa je pisanje pritožbe brez vsakega pomena in nenazadnje, kam vse to v končni fazi pelje, kje so sploh meje??! In prosim vas, pomislite malo; ali razumete kam lahko v končni fazi vse to pelje?? Namreč tako kot je sedaj, si lahko kriminalisti privoščijo takorekoč karkoli si hočejo, pritožba pa je itak, razen v redkih primerih (ko je bilo recimo navzočih več prič, ko so na voljo materialni dokazi, recimo takrat, ko je sporno dejanje npr. posneto s kamero ali diktafonom oz. so na voljo drugi materialni dokazi), brez vsakega pomena, ker bodo tako ali tako policisti oz. kriminalisti drug drugemu “krili hrbet” in trdili, da ni nič od v pritožbi navedenega res.

Tudi glede na kar nekaj podobnih pritožb (skoraj vedno je šlo za grožnje z nasiljem s strani policistov), ki sem jih do sedaj že napisal, pa ne dobil odgovora nanje (kot da bi poniknile nekam na dno kakšnega predala), potem glede na to, kar so mi rekli ti trije kriminalisti (kot sem napisal zgoraj) in predvsem glede na odziv tistega policista, katerega sem klical na Policijsko postajo Bežigrad kmalu zatem: pa saj je vendar jasno, da je ta institut pritožbe popolnoma brez pomena oz. da tako ali tako več kot očitno ne more nihče s pritožbo (razen redkih izjem; glejte spodaj) prav nič doseči!! Prvič zato, ker se policisti očitno med seboj ščitijo, drugič pa zato, ker jih je ponavadi itak vedno več skupaj, tako da navadno velja beseda enega, ali dveh (in še to navadno neverodostojnih osumljencev) proti besedi treh ljudi. Dalje, trudim se sicer razumeti “cehovsko” vzajemno pomoč oz. občutek pripadnosti policiji, kolegialnost med samimi policisti vobče in kar je še takega, samo ko pa to vodi v kršenje zakonov, potem pa to le ni več tako nedolžna stvar. In pa predvsem, zaradi tega je takorekoč vsaka pritožba zoper ravnanje policistov že vnaprej obsojena na propad; kot so mi jasno in z nasmehom na ustih včeraj (med postopkom) rekli sami kriminalisti, ki so me včeraj obravnavali, in kot mi je kasneje tudi “namignil” tisti policist, ki se je oglasil na moj klic na Bežigrajsko Policijsko postajo, bodo policisti tako ali tako ščitili drug drugega, to pa v primerih, ko je njih več kot tistih, ki podajajo pritožbo, avtomatično pomeni, da je vsakršno podajanje pritožbe, kot rečeno, brez vsakega smisla.

Kasneje ta dan sem se začel tudi spraševati, kakšna je pravzaprav razlika med nekim prekrškarjem oz. kriminalcem in policistom oz. kriminalistom, če, kakor je sedaj meni več kot jasno, policisti oz. kriminalisti tudi sami dnevno kršijo zakone (najbrž tudi večkrat v enem dnevu), ironično, zakone, katere naj bi ravno oni varovali. Seveda nikakor ne trdim, da so vsi policisti oz. kriminalisti taki, si pa vseeno predstavljam, da jih je kar nekaj in lahko to tudi iz lastnih izkušenj potrdim. Torej kaj sledi iz tega dejstva? Da je vsaj v tem konkretnem primeru ta kriminalist vzel “pravico v svoje roke”, prekoračil pooblastila oz. kršil zakon. In sprašujem se, kolikokrat ta dan (oz. v koliko postopkih na ta dan) je naredil kaj takega, ali vsaj kaj podobnega?? Sedaj, konkretno glede včerajšnjega postopka (ko je kriminalist vzel v svoje roke moj GSM telefon ne glede na to, da sem ga vprašal, če to sploh sme in ga nemudoma prosil, naj s tem preneha) bi lahko kdo rekel, da je to vendar naredil v “splošno dobro” (v smislu, da bi dobil telefonske številke “dilerjev” itd.), ampak vsi vemo, da dober namen ne sme opravičevati sredstev. In konec koncev, zakon je le zakon, napisan z nekim razumnim razlogom in pa predvsem za to (z namenom), da se ga ne krši. Še enkrat, tudi ali predvsem, da ga ne krši tisti, ki je postavljen, da ga brani!!

Kolikor se to že smešno sliši: tudi tukaj v tej objavi s svojo “častjo” in s svojim “dobrim imenom” 100% jamčim, da je res čisto vse, kar sem v pritožbi napisal, ena in edina resnica (torej, da se je vse zgodilo do točno tako, kot sem opisal; razen recimo tam, kjer sem napisal npr. “če se prav spomnim” in podobno), a kaj, ko so bili oni trije, jaz pa sam, nimam pa na žalost prav nobenih materialnih dokazov, s katerimi bi podkrepil svojo zgodbo/pritožbo.

P.S. – Za konec pa bi še poudaril, da tu sploh ne gre samo za mene in za ta petkov primer, čeprav sem kot rečeno jaz pač tak človek, ki takih stvari ne “sprejmem” kar tako, kot jih bajdvej marsikdo drug; namreč večkrat mi je že kdo razlagal, kako so ga tepli na policiji itd., zraven pa rekli v smislu “… da pač nimaš kaj za narediti!!“, s čimer se pa sam seveda nikakor ne strinjam. Jaz bi namreč to njihovo obnašanje morda celo še lahko nekako “požrl”, ampak je očitno, da je to (grožnje z tepežem, tudi ko je to čisto nepotrebno; če je to sploh kdaj potrebno) pri kriminalistih, nekaj čisto običajnega. Lahko pa si predstavljate, da si, glede na vse zgoraj navedeno, ne delam prevelikih utvar, da bo pritožba kakorkoli zalegla, oz. bom z njo karkoli dosegel (razen morda celo kakšnega maščevanja teh dveh kriminalistov kdaj v prihodnosti), ne, napisal sem jo že zaradi principa. Ampak preko takšnega ravnanja pač ne morem iti, še enkrat, predvsem zato, da bi se to v prihodnje zgodilo čim manj ljudem (da bodo torej vedeli, da včasih se pa le kdo najde, ki si tega ne dopusti), v smislu, da bodo naslednjič dobro premislil, preden se bodo spet hoteli poslužiti takih groženj; nekdo pač mora “stopiti naprej” in prijaviti tako postopanje, če ne zaradi drugega že zaradi neupoštevanja zakona z njihove strani!!

Tadej

Advertisements

7 komentarjev on “Ta petek mi kriminalisti grozili z nasiljem”

  1. Maksimiljan Glutej pravi:

    Mene jezijo taksne zgodbe. Totalno mi gre na kurac ta nazadnjaska mentaliteta. V porocilih evropske komisije je blo veckrat omenjeno policijsko nasilje med kritikami. To naj bi bili varuhi reda in ne organi represije in te pokveke bo treba v naslednjih letih prevzgojiti. Na tvojem mestu bi se obrnil na varuha clovekovih pravic. Sej nima nekega instantnega efekta, ampak skozi leta se akumulira in ce ni na oblasti ravno kaksna retrogardna, zagrenjena politicna opcija, lahko pozivi evropskih institucij celo obrodijo kaksen ucinek.
    Toliko iz gromozanske riti, ki se oglasa po dobri vecerji v moderni lezbicni restavraciji.

  2. Matevz pravi:

    Hja, tudi v nasi drzavi bodo policisti pocasi morali dojeti poslovni model, pod katerim so zaposleni:
    Oni skrbijo za varnost drzavljanov (torej davkoplacevalcev) in so zato ustrezno placani. Ustrahovati nedolznega obcana ni v njihovi domeni. Sploh pa ta nedolzni obcan verjetno odvaja tudi nekaj denarja nasemu DURSu, s cimer je on ta, ki placuje in policist tisti, ki je takrat placan… nakako je ocitno, kdo je takrat “v sluzbi” in kdo se mora s tem potruditi cimbolj profesionalno vesti. Temu, kod berem, ni bilo tako…

    Se strinjam, varuh cl. pr. bo verjetno res dober naslov za obvestiti o dogodku.

    Hang on in there!

  3. Pucoid pravi:

    Heh, cist bedno… Mene zanima ce sploh obstaja nek nacin zadoscenja pravice, ce res pridde do hujsega fizicnega nasilja, pa ne da je to nc kar se je tebi zgodilo, sam res.. trije proti enem.. absolutna moc korumpira absolutno.. btw a majo kriminalisti visoko solo?

  4. tadej pravi:

    Ma ne Jurc, sej jest tudi ne pravim, da se me je “kaj tekega” zgodilo (predvsem zato, ker je ostalo samo pri grožnjah), ne, pri vsej stvari gre jasno samo za princip.

    Tadej

  5. tadej pravi:

    No folk, danes oz. sedaj že včeraj navsezgodaj zjutraj (ob 9:00) smo se s tistima dvema kriminalistoma, ki sta mi grozila, srečali na “senatu” za pritožbe MNZ-ja.

    In jah, v podrobnosti ne bom šel, ker tu enostavno ni prostora (in pa, ker boste itaq vsi moji dobri prijatelji to izvedeli “v živo” od mene), naj pa samo povem, da sta bila od treh točk (no, ena pa ce celo ni nanašala nanju, ampak na dežurnega na PP, kamor sem klical po tem dogodku) v eni celo res spoznana za kriva in da je vsa stvar na koncu celo zelo kul izpadla. Tako da sem s tem spet dobil malo zaupanja v pravno državo itd.

    Tadej

  6. Osmani pravi:

    Ja, res veliko nakljucje da se ti ta “krivica” dogaja ves cas. HAHAHAHA!! Moras se vprasati kaj je s teboj narobe da te hoce vsaka uradna pooblascena oseba uniformirana ali ne, “tepsti” ???!?!?! NEKAJ JE NA TEBI! V vrtcih ste ga ponoci pili vidim, v avtu v katerem je bila zasezena droga si se peljal, ipd. HJAHAHAAHHAHAHA!!! PA TI PASES V ZAPOR! Tvoje pritozbe si zatlaci v rit KRIMINALEC!

  7. tadej pravi:

    Poglej <strong>kreten</strong>, ne gre za to, ali se mi godi "krivica", ali ne, gre preprosto za to, da ti kriminalisti pač v nobenem primeru ne smejo kakorkoli groziti in če je večina folka pač taka (jaz pač nisem), da na taka dejanja "pozabi", potem se bodo take stvari dogajale še naprej, tako da je edino pravilno, da sem napisal pritožbo!!

    Kot drugo pa glede pitja v vrtcih, pa avta, v katerem je bila najdena droga (ponavljam, ne meni, ampak lastniku avtomobila in vozniku); če se ti zdi, da zaradi teh reči pašem v zapor, potem ti pač ni pomoči (in zgleda, da se sam v mladosti nisi "izživel", sedaj te pa to mori) in si dejansko tak idiot, kakor lahko človek na prvi pogled sodi glede na tvoje pisanje v zgornjem komentarju.

    Tadej


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s