O meni:

Sem še relativno mlad (v '30 letih) inženir informatike iz Ljubljane. Teme, ki me najbolj zanimajo: dogodki po svetu (novice, politika), zgodovina, znanost (sploh vesolje)

Steklina pri človeku, opis, cepljenje itd.

Ker se v zadnjih letih, tudi (ali predvsem) kot posledica zavajanja javnosti s strani raznih društev kot je npr. SVOOD, v javnosti pojavlja vedno več dvomov o smiselnosti cepljenja (glej npr. članek o domnevnem nespremljanju stranskih učinkov), hkrati pa vse bolj narašča nasprotovanje cepljenju, sem se odločil, da je potrebno o tem nekaj napisati. Pisal bom torej o hudi nalezljivi in vsem dobro poznani bolezni Steklina, nekaj malega pa tudi o cepljenju proti njej in možnih stranskih učinkih cepiva.

Ker nisem bil prepričan ali bo moj članek objavljen ali ne (izkazalo se je, da je bil, glej tri vrstice spodaj), sem v vmesnem času objavil t.i. “Note” na Facebooku (in tole spodaj je ta isti tekst), le-ta pa je skrajšana verzija mojega ta teden končno objavljenega članka “Steklina in cepljenje” na spletni strani Skeptik.si, kjer dokaj redno objavljam svoje prispevke (članke in dnevniške zapise).

Facebook - Steklina - Note

(klikni na sliko za originalno velikost)

Torej kot rečeno, morda malo manj znano dejstvo je, da je omenjena bolezen smrtno nevarna bolezen (s tem mislim preprosto to, da je mortaliteta praktično 100%), ki jo povzroča virus, ta pa nadalje povzroči akutni encefalitis (po domače: vnetje možganskega tkiva), ki vodi v smrt. Okužba se iz ene živali na druge (ali na človeka) običajno prenaša s slino, lahko pa tudi preko opraskanin ali zaradi kontakta sluznic (nos, oči ali usta) s prenašalcem bolezni. Inkubacijska doba (čas ko virus “miruje” in se širi po živčevju, sama bolezen pa še ni nastopila) navadno traja 7 do 60 dni, ko pa enkrat nastopi bolezen, pa od začetka do konca (smrti obolelega!) navadno traja do enega tedna.

Cepivo je narejeno iz inaktiviranih virusov stekline in s pravočasnim cepljenjem prepreči bolezen tudi v primerih, ko potencialno okuženega cepimo šele po izpostavitvi virusu. Cepivo proti steklini ima (kot tudi vsako zdravilo) lahko stranske učinke, ti so lahko blagi, zmerni ali resni (zelo redko!), samo cepljenje pa je tudi možen vzrok za probleme, kot so recimo alergijske reakcije (glej stran o stranskih učinkih cepiva na CDC. Kot rečeno, resni zapleti zaradi cepljenja proti steklini so zelo redki; res so bila včasih cepiva proti steklini pogosto precej reaktogena, sodobna cepiva pa so več ali manj prosta resnih neželenih stranskih učinkov.

In sedaj k tistemu znanemu primeru deklice, ki naj bi imela zaradi cepljenja proti steklini hude zdravstvene težave. Eden od medijev, ki se je na veliko o tem razpisal je bil (spet) MMC RTV Slovenija. Mislim seveda na tisti šokantni članek o deklici, ki so jo cepili proti steklini po tem, ko jo je na Hrvaškem na morju ponoči ugriznil netopir. Če pustimo ob strani vprašljivost povezave med cepljenjem in dekličinimi zdravstvenimi težavami; glede na dejstvo, da je smrtnost pri steklini praktično 100% (trije od mnogih virov za ta podatek: Rabies na angl. Wikipediji, Rabies na CDC in Rabies na MedlinePlus Medical Encyclopedia), se tukaj relevantno vprašanje glasi: ali vi sebe oz. svojega otroka ne bi cepili, če bi vas ugriznila (potencialno) stekla žival?

Popolnoma jasno je, da vedno obstaja verjetnost, da tista konkretna žival ni bila okužena, a v tem primeru (če se cepimo) tvegamo le to, da bomo mi oz. naš otrok eden od tistih redkih ljudi, ki bomo imeli stranske učinke cepljenja. Po drugi strani pa, če tista žival je bila stekla in se nismo cepili (oz. svojega otroka), bo posledica naše neodgovorne odločitve, poleg enega tedna ali več trajajočega hudega trpljenja, na koncu smrt.

Sedaj pa sami pri sebi premislite, kako bi pa vi, kot odgovoren posameznik (in/ali eden od staršev otroka, v podobnem primeru, kot sem ga opisal zgoraj) odreagirali v takem primeru? Torej če bi vas (ali vašega otroka) ugriznila neka žival, po možnosti divja oz. prostoživeča (in ne domača žival kot npr. pes, ker v tem primeru lahko prek lastnika preverimo ali je bil cepljen; in že po zakonu mora biti!), ki bi recimo po ugrizu pobegnila v gozd in veterinarji ne bi imeli možnosti pregleda (pustimo tukaj tudi to, da je steklino tekom inkubacijske dobe praktično nemogoče zaznati v telesu človeka ali živali)?

Tadej


One Comment on “Steklina pri človeku, opis, cepljenje itd.”

  1. Kobrowsky pravi:

    Sm napisu pa neče pustit objavt komentarja 😞
    Urška, ko je žé beséda o steklini in cépljenju, bi ti rad sporočil, da si bila danes, ko smo se šli cépit v enem trenutku zeló pasja do mene in se mi je zdélo, da se péniš okróg ust, čeprav si se pénila le znótraj, v duši. Upam, da mi naslédnjič, ko se na žalost vidiva, ne bóš uprizarjala neprijétnih občutkov.

    Žé v naprej hvala (čeprav vém, da ti je hvaléžnost tuja).


Komentiraj